kofi

Avgust imam res rad! To je edini mesec v letu, ko zaradi svoje lenobe nimam slabe vesti. Pravzaprav, v svoji bližini sploh ni človeka ki bi mi lahko očital to plemenito človeško lastnost. Zdi se mi, da so vsi okrog mene še bolj leni kot jaz! No ja…vsi ravno ne! Nekateri so na morju. Ja, na morju je tudi moja mala čebelca in to je tudi razlog, da ta blog sameva. Če misli v tem času shoditi, upam da počaka vsaj še nekaj dni, ko se ji tudi sam pridružim. Na morju mislim! Hoditi že znam.

P.S. Dragi sodelavci! Da ste leni tudi vi, pove podatek, da ste pričeli brati ta moj blog! Hja, takle mamo. Lp vsem!

Stvar ki jo Hani moram razložiti: Pogrešam iskanje daljincev, ur, ključev in podobnih predmetov! Vse je tam, kjer pustim.

Stvar, ki jo Hani ne bom znal razložiti: Zakaj potem vedno tečnarim, ko ona to skriva po stanovanju?

Baje, je bila Hana danes zjutraj spet precej zgodnja. Ob pol sedmih, ko sem sam še veselo smrčal, sta naša in mala žabica že imeli telovadbo po celi bajti. Ker pa naši žabici baterije po prvem bujenju zdržijo le kakšne tri ure, moram sedaj za kazen čakati, da se ponovno zbudi. Šele takrat bomo namreč lahko imeli odpravo proti standardni sobotni jutranji - mnja.. dopoldanski kavici. Iz objektivnih razlogov, te trenutke za spanje izkorišča tudi mamica, zato sem ostal sam, v družbi sobotnega Dnevnika. Vsebino sem preletel, nekaj celo prebral, sedaj pa že nestrpno čakam, da se zbudijo! Ura je že deset!!

To mukotrpno čakanje, bom izkoristil in nalimal dva klipa, kjer dragi bralec, lahko opaziš, s kakšnimi problemi, se v zgodnjem jutranjem času srečujemo fotri! Seveda le v tistih redkih primerih, ko smo mi na vrsti za prvo vstajanje. Ko sem pred parimi dnevi, zgodaj zjutraj šel po Hano, sem se kot pravi foter lotil tudi previjanja. Zaradi manjše nerodnosti, sem jo moral nato celo preoblečti v druge cunje. Sicer nisem imel pojma kje naj najdem primerno oblekco ali pajaca, a sem vseeno nekaj našel. Šele po opravljeni nalogi, sem v dnevni sobi opazil, da ima Hana, majhne probleme pri ravnotežju. Hmm zakaj že…. Kasneje mi je naša razložila, da sem izbral omaro, kjer so cunje, namenjene šele za drugo leto. A tudi to obstaja? Kakorkoli, ponovno slačenje in oblačenje naše žabice, mi dela precejšnje težave, zato sem se znašel na svoj način….

Stvar, ki jo Hani moram razloziti: V avtu, je najbolj zaspati v začetku vožje in ne komaj zadnjo minuto pred ciljem!

Stvar, ki je Hani ne bom znal razloziti: Zakaj se Ališić na momente tako dere v mikrofon, ceprav se na stezi ne dogaja prav nic? No ja…tokrat je imel v kabini še Jerančiča in bog ve kaj sta počela.

V našem stanovanju pred Hano ni varno več nič! Miza, ki bi po vseh pravilih morala stati ob sedežni, je že nekaj časa na dopustu v sušilnici, rože imajo novo domovanje v predsobi, vse knjige, ki so bile na nižjih policah so bile deportirane v predale, stopnišče bo še v tem tednu ograjeno, omembo pa si zaslužijo še zjahani daljinci, kup novih igrač, in nov stolček za Hano, katerega pa nam na srečo ni bilo potrebno kupiti pri tistih lopovih v Baby Center. Posodil ji ga je tri leta starejši Maksi. Upam, da se mu Hana čez kakšnih 17 let, ne bo preveč zahvaljevala! …….

S Hano, smo bili prvič v živalskem vrtu. O samem stanju tega “ponosa” Ljubljane nima smisla pisati. Katastrofa! Je pa zanimivo, da je Hano od vseh tistih nekaj živali, ki domujejo v tej podrtiji še najbolj fasciniral bager! Tako velik, glasen in rumen! In kako močan! Jebeš leve, žirafe in slone! Bager!! Naslednjič, ko nas bo prijelo za živalski vrt, se bomo odpeljali na najbližje SCT gradbišče. Poleg bagrov, bodo tam še buldožerji, valjarji, kamioni…. same avtohtone slovenske živali, ki spadajo v razred zidarjev.

31 dni loči Hano od praznovanja 1. rojstnega dne. Torej še 31 dni časa, da razmislim, kaj kupiti hčerki za prvi rojstni dan. Naša pravi, naj se ne delam norca in da bom že videl, ko bo starejša! Baje se mi bo vse maščevalo!!??

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Bager ni žival in ni doma v Afriki!

Stvar, ki je Hani ne bom znal razložiti: Zakaj Milovanovič, kljub vodstvu Dinama s 3:0 še vedno trobi, kako Domžale igrajo odlično!??

Hana, očitno hoče očala nositi tako kot foter! Na glavi in ne na nosu! Mami tega ne razume.

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Štekarji in ostale doze po stenah, niso niti približno namenjene igri!

Stvar, ki je Hani ne bom znal razložiti: Dokler bo selektor naše košarkarske reprezentance Slovenec, ne bomo dosegli nikoli nič! Šešok zbudi se in odpri mošnjiček!

Kdo bi si mislil, da bo konec dopusta, najtežje prenesla prav naša, mala žabica? Očitno, se je v dveh tednih tako navezala, na ljudi in dalmatinsko okolje, da ji danes, ko se je zjutraj zbudila v svoji sobici, ni bilo nič jasno. Nikjer njene “prijateljice” (prav tako deset mesečne Zoje), nikjer psa Tita, s katerim je sploh imela poseben “love-hate” odnos….. mah kaj bi sploh pisal. Upam, da se bo jutri že zmenila za svoje igračke in da ne bo hotela biti ves dan le v naročju. Čeprav, pošteno povedano, paše. Običajno, se ne crklja prav rada

Še kratek filmček…Hanino prvo samostojno “plutje” v morju. Za 10 mesecev več kot odlično - baje. Foter, to sem jaz se bo razpoču od ponosa

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Naj ne bo žalostna. Avgusta jo čaka še 14 dni Hvara.

Stvar, ki je Hani ne bom znal razložiti: Da je s psom ogromno dela! Upam, da si ga čez kakšno leto ali dve ne bo zaželela….

Ja, hudič je, če se odpraviš na ogled finalne tekme na Dunaj, končaš pa na policijski postaji v Mostah. Upam, da so Ivanu vsaj povedali, kdo je zmagal. Sicer pa, če bo šlo takole naprej, bo Zidar moral prijaviti spremembo stalnega bivališča! Precej pogosto se zadržuje v Mostah. Za razliko od njega, se bo pa naša majhna družinica, od jutri naprej, začasno prijavila v eni od dalmatinskih vasic. To bo Hanino prvo daljše obdobje izven domačega okolja in upam, da se bo počutila dobro. Razmišljam le še to, kakšno čtivo naj vzamem s seboj. “Intelektualec” Crni pravi, da s seboj jemlje čim težje čtivo. Hmmmm Če je to res užitek, potem si bom tudi jaz vzel nekaj res težkega. Si že printam kompleten blog od Gartnerja in Reboljeve. A to velja?

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Nič posebnega - gremo na dopust

Stvar, ki je Hani ne bom znal razložiti: Zakaj imam že danes občutek, da bo tudi ta dopust odločno prekratek?

Najnovejša pridobitev v familiji, je Canon ixus. Tole so prvi poiskusi….

Navdušena nad tenisom, tako kot foter Aha, svetloba ni ok..

Kopanje je pa itak vsak dan dogodek dneva…

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Nimamo denarja, da bi vsak teden kupovali nove stvari, katere ona uspe uničiti.

Stvar, ki je Hani ne bom znal razložiti: Zakaj foter ni nikoli maral slovnice?

Tistim, ki se to sezono še niste kopali v morju, vam Hana sporoča, da je voda še prehladna! Še bolj točno: daleč od prijetne temperature, ki jo vsak večer pričaka v domači banji. Ko je “naša” poiskušala Hano vsaj malenkost namočiti v vodo, je ob dotiku z morjem, strumno dvignila noge, da bi še Pegana postalo sram! “Iztegnjene špičke povsem ob obrazu” Foter - torej jaz, se tokrat s Hano nisem pretirano ukvarjal. Preveč, sem imel dela s samim seboj. Bolečine v križu so še vedno prisotne in temu primerno je bilo tudi moje gibanje. Pot v vodo in iz vode, je trajala tako dolgo, da sem se v celem dnevu uspel namočiti le enkrat. Jebenti! Vmes sem zamudil dve malici in še kosilo! Le en teden je še časa, da se mi pozdravi križ in da morje dobi temperaturo, ob klateri Hana, ne bo izvajala akrobacij. Gremo namreč na dopust.

Pot? Proti Istri, je šlo tekoče, saj smo krenili že “sredi noči”! Ob pol osmih zjutraj, smo bili že na izvozu Vrhnika! Pot nazaj, pa je bila že bolj delikatna! Po Hrvaški lepo tekoče, na meji s Slovenijo pa prva kolona. Ne! Ne zaradi Hrvatov, temveč zaradi majhne, ponosne nove članice EU! Medtem, ko je hrvaški policaj veselo mahal, naj čim prej zapustimo njihovo državo, so naši policaji vsem nam, dali vedeti, da so pomembni. Pregled potnih listov oziroma vozil jih sploh ni zanimal! Enostavno se zajebavajo. V koloni pred našim avtom, sta se nahajali dve “bejbi” v Peugeotu 206. Ko sta bili na vrsti za prečkanje meje, se je med njima in našim vrlim policajem, razvila očitno prijetna debata, začinjena s smehom in spogledovanji. Vse skupaj je trajalo kakšne tri - štiri minute. Ves ta čas, smo vsi mi debili, lepo čakali, da pridemo na vrsto. Ko pa smo končno bili na vrsti, smo počakali še kakšno minuto, saj je policaj imel še nujen razgovor s carinikom! O vremenu! Ne! Potnih listov ni gledal niti tistim bejbam pred nami, niti naših. A vseeno smo za ves postopek, porabili skoraj deset minut. Sedaj vsaj vem, zakaj takšne kolone.

Edini, ki ga to cijazenje v koloni ni prav nič motilo, je bila seveda Hana! Po prvi rundi spanja od Lanterne do meje, ji je naša ponudila eno od tistih superduper kašic. Do polovice lončka je še šlo, nato pa “surprajz”! Hana ima že nekaj dni, novo foro! Nekakšno oponašanje motorja, ki sicer zveni prav simpatično! Tokrat, pa je to foro, uporabila v trenutku, ko je imela polna usta tega zmešanega sadja. Iz svojega vratu, sem si banane in korenček že spral pod tušem, iz sedežev, vrat in stropa avtomobila, pa bodo to storili danes v avtopralnici…….

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Fotoaparat ni zdržal! Z naslednjim upam, da bo bolj nežna.

Stvar, ki jo Hani ne bom znal razložiti: Kdo sploh, razen tekme, gleda nogometni studio na TV3!?

Še vedno trdim, da je vikend najlepši košček tedna! Ja, tudi, če bi scalo kot za stavo, še vedno je vikend! Če pa je vreme kot danes, je pa itak že kar kičasto. Kljub temu, pa sem sobotno dopoldansko kavico v starem delu Ljubljane, danes zamenjal, s kratkim obiskom Blogresa. Izvedel sicer nisem nič novega, sem se pa, po dolgem času zopet srečal z nekaj blogerskimi frendi - ja, nekaj sem ji pa še spoznal. Kot rečeno, izvedel nisem nič novega, sem pa ugotovil, da je za Crnkoviča res bolje, da se drži pisanja. Govoriti ne zna. Jebi ga. Vse pa res ne moreš znat. Za razliko od Jonketa, ki je še enkrat več dokazal, da je unikat. Vedel je, da je med folkom, ki ga posluša sigurno 80% takšnih, ki “materijo” o kateri je govoril, poznajo. Pa je kljub temu, vse skupaj predstavil in povedal na način, ki ni dolgočasil nikogar. Brez zapletanja, brez “black- outov”, predvsem pa, brez hvale samega sebe. Tega mu pač ni treba…. Pirček s prijetno družbo po predavanju je pasal!

Ko tole pišem, je ura pet popoldan! Podatek pove več kot izgleda! Zunaj je namreč še vedno super dan, ki ga noben normalen človek ne preživi ob internetu! Ne! Nisem normalen! Vzrok, pa tiči nekje v spodnjem delu moje hrbtenice. Pred popoldanskim kosilom, sem se junaško lotil trave okrog hiše, za kar pa moj “križ” očitno ni bil pripravljen. Kosilnica je obstala pod češnjo, sam pa sem se še nekako privlekel do zofe……

Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Če fotr z bolečinami v križu leži na sedežni, ni fer od nje, da se na povsem drugem koncu dnevne, poiskuša postaviti na noge!

Stvar, ki jo Hani ne bom znal razložiti: Celo življenje igraš nogomet, ko pa je potrebno, ne zadaneš niti vrat gola iz enajstih metrov! Hrvati - sami ste si krivi!

Odločitev je padla! Pet do šest kil, bo potrebno po najkrajšem postopku vržti v kanto za smeti. Pri svojih 191 centimetrih, res ne rabim še 103 kile. Panika je nastala v trenutku, ko sem stopil izpod tuša in v kopalnici srečal neznanega debeluha. Ko je šok minil, sem ugotovil, da sem to jaz v ogledalu. Da je kilogramov preveč, mi je včeraj povedalo tudi tenis igrišče, na katerem bi po končanem dvoboju, z lahkoto posadil krompir. Po posvetu z vzdrževalcem igrišča, mi je bilo jasno, da za razrito igrišče ni kriva slaba drenaža, temveč dejansko moja teža. Tako. Posul sem se s pepelom, že danes pa začnem telo navajati na jogurte, muslije in ogljikove hidrate. Pice, kruh in čokolade so vsaj za nekaj časa, dobile oznako “spizdi“. Ne ne! Piva se pa ne odrečem! Ni šans. Ja, Sašo, tudi k tebi v fitnes sem sicer obljubil da pridem, a itak veš, da sem to obljubljal v stanju zmanjšane prištevnosti. Bom še videl.

Vikend pa je kljub slabemu vremenu, še vedno nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v celem tednu. V nedeljo, me je sicer malce bolela glava, saj sem v soboto zvečer, srečal prijatelja (v zmečkani srajci) trdno odločenega, da spije kakšno pivo več, kot ponavadi. Bolj zmečkana srajca, kot karkoli drugega, mi je dala vedeti, da je “home alone” in da je njegova” žena” že najmanj dva dni na službeni poti. Seveda sem kot pravi prijatelj priskočil na pomoč in mu delal družbo vse do trenutka, ko so naju v lokalu imeli zadosti in tudi okrog najine mize začeli pometati. Kolateralna škoda tega početja, se je celo nedeljo čutila v obliki velike potrebe po spancu. Medtem, Hana odlično prenaša hudobne zobke, ki silijo na plano. Res so redki trenutki, ko nam da vedeti, da to ni nič kaj prijetno. Hrabra! Čisto po fotru!

Photo by K.Krmelj! Katarinca, thx še za ostale fotke! Tebe se splača srečati na kavici
Stvar, ki jo Hani moram razložiti: Če iz mize visi kakšen kabel, ga nikakor ni pametno vlečti k sebi! Na glavo zna pasti kaj težkega! (Na srečo sem laptop uspel zadržati, še pred tem nemilim dogodkom)

Stvar, ki jo Hani ne bom znal razložiti: Kako so Čehi, lahko tako zamočili?