kofi

Baje, je bila Hana danes zjutraj spet precej zgodnja. Ob pol sedmih, ko sem sam še veselo smrčal, sta naša in mala žabica že imeli telovadbo po celi bajti. Ker pa naši žabici baterije po prvem bujenju zdržijo le kakšne tri ure, moram sedaj za kazen čakati, da se ponovno zbudi. Šele takrat bomo namreč lahko imeli odpravo proti standardni sobotni jutranji – mnja.. dopoldanski kavici. Iz objektivnih razlogov, te trenutke za spanje izkorišča tudi mamica, zato sem ostal sam, v družbi sobotnega Dnevnika. Vsebino sem preletel, nekaj celo prebral, sedaj pa že nestrpno čakam, da se zbudijo! Ura je že deset!!

To mukotrpno čakanje, bom izkoristil in nalimal dva klipa, kjer dragi bralec, lahko opaziš, s kakšnimi problemi, se v zgodnjem jutranjem času srečujemo fotri! Seveda le v tistih redkih primerih, ko smo mi na vrsti za prvo vstajanje. Ko sem pred parimi dnevi, zgodaj zjutraj šel po Hano, sem se kot pravi foter lotil tudi previjanja. Zaradi manjše nerodnosti, sem jo moral nato celo preoblečti v druge cunje. Sicer nisem imel pojma kje naj najdem primerno oblekco ali pajaca, a sem vseeno nekaj našel. Šele po opravljeni nalogi, sem v dnevni sobi opazil, da ima Hana, majhne probleme pri ravnotežju. Hmm zakaj že…. Kasneje mi je naša razložila, da sem izbral omaro, kjer so cunje, namenjene šele za drugo leto. A tudi to obstaja? Kakorkoli, ponovno slačenje in oblačenje naše žabice, mi dela precejšnje težave, zato sem se znašel na svoj način….

Stvar, ki jo Hani moram razloziti: V avtu, je najbolj zaspati v začetku vožje in ne komaj zadnjo minuto pred ciljem!

Stvar, ki je Hani ne bom znal razloziti: Zakaj se Ališić na momente tako dere v mikrofon, ceprav se na stezi ne dogaja prav nic? No ja…tokrat je imel v kabini še Jerančiča in bog ve kaj sta počela.